Omemba: Jernej Kopitar

»Ne obstaja en način praznovanja praznika.«

»Mrtvi s svojo prisotnostjo vplivajo na naš vsakdan.«

»Dejstvo, da je bila smrt v sodobnih zahodnih družbah obravnavana (in do neke mere še vedno je) kot tabu.«

»Odnos do mrtvih, kakršnega poznamo danes, pa se je začel oblikovati po srednjem veku.«

»Na primer, imaš težavo, ki je ne znaš rešiti, in se obrneš k pokojnemu, ga prosiš za pomoč ali ga vprašaš za nasvet.«

»V Sloveniji je običajno, da ljudje na ta dan (ali teden pred 1. novembrom) obiskujejo grobove.«

»Praznik ima v Sloveniji močne korenine v katoliški tradiciji, ki se prepleta z ostanki starejših poganskih predstav o vračanju duš umrlih.«

»Na drugi strani pa lahko opažamo trend, da se ob tem prazniku vse bolj ozavešča o okoljskih vprašanjih.«

»Hvala bogu, da je tako obsežen predgovor, da vsaj vem, za kaj gre.«

»Gospod, usmili se Retka, amen.«

»To je rokopis iz časa okoli leta 1000. Kam nas to pripelje? V isto časovno plast, v kateri so nastali Brižinski spomeniki in ti so tako v nekem smislu tudi paralela.«

»Nekdo je nekaj narobe napisal, nekdo izpustil pol stavka, nekdo se je zmotil in je bilo treba z nožičem napisano odstraniti in potem s 'tlačenjem' črk vstaviti manjkajoči del ali pa so na robu dopisali, kar je manjkalo.«

»Pri besedilih, kot so martirologi in legendariji, so morali prepisovalci fantazijo pustiti doma.«

»V armenski pisavi so prepisovalci našli znak za neki zvok, ki so ga hoteli zapisati, niso pa ga imeli v grški ali latinski pisavi.«

»Kodeks je od leta 2007 uvrščen na Unescov seznam Spomin sveta.«

»Bobrovski je leta 1838 zadnji del kodeksa izročil slovenskemu jezikoslovcu Jerneju Kopitarju na Dunaju.«

»Kopitar je kodeks v celoti prebral, ga datiral, popisal njegov jezik in vsebino ter ga ročno prepisal.«

»Kuhati se pravi: narediti jedi perpravne za človeški užitek.«

»Rajši lakoto trpeti, kakor v želodec dati, kar koli je le en malo smrada nategnilo!«

»Zelo redka knjiga!«